From: “Jožica Jožef Beg (ZSSD)” To: Slovlit
Date: Thu, 17 Sep 2026 15:37:26 +0200
Subject: Posvet o slovenskem pravopisu, 1. del (re: https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008912.html in prej)
V Veliki sejni sobi Ministrstva za kulturo RS je 16. septembra 2026 potekal prvi posvet iz cikla o slovenskem jeziku. Strokovni posvet o slovenskem pravopisu je pripravila Zveza slovenskih slavističnih društev, zbrane sta pozdravili ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc in predsednica ZSSD dr. Jožica Jožef Beg.
Ministrica dr. Ignacija Fridl Jarc je v pozdravnem nagovoru med drugim povedala, da je Ministrstvo za kulturo odprto za dialog, zato odpira vrata mesečnim posvetom o slovenske jeziku po zgledu pozitivne Jurčičeve tradicije, ko se je urednik Slovenskega naroda na straneh svojega časopisa sporazumeval z javnostjo in razširjal resnico o vlogi in pomenu slovenskega jezika – slovenščina določa našo bit in naše bistvo.
Predsednica ZSSD dr. Jožica Jožef Beg je zbrane nagovorila z mislijo, da strokovna in tudi širša javnost z zanimanjem spremlja nastajanje novega slovenskega pravopisa, zato se pojavlja vprašanje, kaj od njega pričakuje javnost in kako sprejema predlagane spremembe.
Sodelovanje na posvetu sta zadnji trenutek odpovedali prva uvodničarka izred. prof. dr. Helena Dobrovoljc (vodja Oddelka za pravopis na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in vodja Uredniškega odbora za pripravo novega Pravopisa 8.0) in Kristina M. Pučnik (predsednica Lektorskega društva Slovenije), zato je organizator zagotovil nadomestitev in pripravil posvet s petimi uvodničarji, ki so nastopili v naslednjem vrstnem redu: akad. dr. Andreja Žele (predsednica Komisije za slovenski jezik v javnosti), red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik (jezikoslovka in prodekanka FF UM), dr. Jožica Jožef Beg (predsednica ZSSD), dr. Žiga Pirnat (jezikoslovec in diplomat) in akad. dr. Marko Snoj (podpredsednik SAZU).
Vsak novi pravopis posega v ustaljene jezikovne navade in prinaša posodobitev obstoječih pravopisnih pravil, pri tem pa mora upoštevati pravopisno tradicijo in obdobijski standard. V ta namen je bila 22. aprila 2013 kot nadinstitucionalno telo ustanovljena Pravopisna komisija pri SAZU, ki se je maja 2016 preimenovala v Pravopisno komisijo pri SAZU in ZRC SAZU. Pravopisna komisija naj bi bila nadinstitucionalno strokovno telo, vendar od letošnjega leta ne deluje – staremu sestavu je potekel mandat, novi pa ni bil imenovan, ker ZRC ne pristaja na to, da bi bili v komisiji uravnoteženo zastopani člani SAZU in ZRC SAZU. Namesto tega deluje uredniški odbor, ki ga je brez pravne podlage spomladi 2025 ustanovil in vanj imenoval člane predstojnik Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU lastnoročno z dekretom. Po informacijah in objavljenih dokumentih na spletni strani (https://slovenski-pravopis.si/domov/iz-zgodovine/) naj bi Pravopisna komisija SAZU in ZRC SAZU oktobra 2025 vse gradivo predala uredniškemu odboru.
Pravopisna komisija je od 3. decembra 2019 postopoma objavljala posodobljena oziroma na novo zasnovana poglavja pravopisnih pravil in jih predstavljala javnosti, nazadnje s sklepno javno razpravo februarja 2026. Po podatkih ISJFR je komisija v vseh javnih razpravah skupaj prejela 3165 pripomb. Nekateri komentarji so bili javnosti predstavljeni na razstavi v atriju ZRC SAZU ob letošnjem kulturnem prazniku. O sprejemljivosti posameznih predlogov javnost ni bila obveščena sproti; tudi za zadnjo javno razpravo ni bila na voljo posodobljena verzija. Trenutno je pravopis v fazi redakcije; izid je načrtovan za februar 2027. Do dokončne potrditve in izida novega pravopisa je status objavljenih pravil neuraden; v veljavi ostajajo pravila Slovenskega pravopisa 2001.
Uvodničarji so predstavili nekatera odprta vprašanja slovenskega pravopisa in opozorili na težave zaradi ukinitve Komisije za slovenski pravopis pri SAZU in ZRC SAZU. Najpomembnejše ugotovitve in dileme: Pravopis nujno potrebujemo. Osnova so sistemska pravila, ki morajo biti jasna in nedvoumna, uporabnike jezika pa ne smejo begati s podstandardi (konkretizacija sodi v slovar). Potrebno je poiskati pravo mero teoretične in terminološke razširitve SP 2001, pravopis pa ne sme imeti preveč dvojnic in podrobnih opisov jezika. Novi pravopis naj bi bil deklarativno končan, več kot 3000 pripomb pa je »skrbno arhiviranih«, zato manjka transparentnost – ne le sledljivost pripomb, ampak natančni podatki, kako so bile (ne)sprejete (dnevnik sprememb). Javnost ne pozna revidiranega besedila, na vseh dosedanjih predstavitvah je bilo govora le o prvotnem besedilu brez sprememb in digitalne sledljivosti. Kdo bo revidiral besedilo, pregledal in (ne)upošteval 3165 pripomb? Pravopisna komisija, ki ji je potekel mandat? Uredniški odbor za pripravo novega slovenskega pravopisa, ustanovljen pri ZRC SAZU? Brez SAZU? V Resoluciji o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 (žal resolucije za novo obdobje še nimamo) je izrecno zapisano: »Temeljni kodifikacijski priročnik oziroma Slovenski pravopis skladno s tradicijo in dobro prakso v sodelovanju z vsemi ustanovami s področja jezikovnega načrtovanja potrjuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Podobno sodeluje tudi pri nastajanju vseh drugih temeljnih priročnikov slovenskega jezika z normativnimi vsebinami.« Kdo bo novi pravopis potrdil, če instituciji, ki ne najdeta skupnega jezika, ne bosta vzpostavili sodelovanja? Gre namreč za normativne odločitve in strokovno odgovornost – do same stroke in do uporabnikov temeljnega jezikovnega priročnika, ki naj bi vplival na večjo kakovost pisnih besedil v knjižnem jeziku.
Prvi posvet o slovenskem pravopisu sporoča, da potrebujemo izmenjavo strokovnih mnenj, upoštevati moramo konstruktivno kritiko in zagotoviti preverljivost postopkov – predstavitve niso dovolj, slovenski pravopis potrebuje dialog.
Dr. Jožica Jožef Beg,
predsednica Zveze slovenskih slavističnih društev