JEZIKOVNE POSESTNICE IN JEZIKOVNE POCESTNICE* – O SLOVARSKI BIBLIOMETRIJI


2. september 2018

Drugi del naše zgodbe za splošno javnost po mojem ni zanimiv, zna pa biti zanimiv za slovenske raziskovalce, ne zgolj za jezikoslovce. Gre namreč za posestniško-pocestniško zgodbo, ki izhaja iz načina organizacije slovenske znanosti, za kar je zadolžena Agencija za raziskovanje Republike Slovenije (ARRS), ki znotraj vlade spada pod komando Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Zgodba ima že dolgo brado, saj se začne na nedefinirani seji Znanstvenega sveta ZRC SAZU davnega leta 2009. Takrat je omenjeno telo zavzelo stališče, da je treba v zvezi z »bibliometričnim vrednotenjem slovarskih in drugih leksikografskih del« predložiti ustreznejšo rešitev.  Beri dalje…

JEZIKOVNE POSESTNICE IN JEZIKOVNE POCESTNICE – O LASTNICAH SSKJ


1. september 2018

Vse posestniške ustanove delujejo na podoben način, vsaka pocestniška na svoj način. Recimo, da se s parafrazo Tolstojeve misli lotimo zgodbe o osrednji jezikovni ustanovi, ki naj bi skrbela za slovenščino – Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Ta svojo podobnost ali drugačnost, odvisno od perspektive, kaže na zanimive načine. Tako zanimive, da jih je vredno spremljati celo s sociolingvističnim aparatom in pri tem opazovati muke pri transformaciji tiskane slovenščine 20. stoletja v digitalno slovenščino 21. stoletja. Beri dalje…

ZRC SAZU, d.o.o. in SAZU, d.d.


1. september 2014

Zgodba je zanimiva in nenavadna. Govori o akademskih ustanovah, ki se ukvarjajo s podjetništvom, večkratnem prodajanju javno financiranih raziskovalnih rezultatov in odnosu državnih ustanov do tovrstnega kovanja dobička. Menim, da tako ali drugače govori o stvareh, o katerih smo se v zadnjih letih v Sloveniji precej spraševali: kako pride do tega, da tisti, ki imajo moč in vpliv, izgubijo stik z realnostjo? Kako je mogoče, da je bilo nekaj, kar je danes vsaj moralno sporno, še včeraj tolerirano kot splošna praksa? Beri dalje…

Pravopisna komisija: grške smokvice ali cesarstvo čutil?


10. junij 2014

Pravopisni blog Slovenski pravopis: ali je pilot v letalu? z decembra 2012 sem zaključil z naslednjo mislijo:

Če končamo z metaforo iz naslova: ali je slovenski pravopisni pilot v letalu? Ne. Ali si takega pilota želimo? Da, a primerljivega s piloti pri drugih jezikih. Ali lahko to razumemo kot pobudo za pripravo novega pravopisa? Da, vendar takega, ki nastane v jasno definiranem in sistematičnem procesu, ki upošteva sodobne jezikovne trende.

Od takrat je bil narejen velik korak naprej, saj je Predsedstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti na svoji 7. redni seji dne 22. aprila 2013 imenovalo Pravopisno komisijo pri SAZU v ožjem in širšem sestavu. Beri dalje…

Novi slovar slovenskega jezika: za koga, kaj in kdo?


6. oktober 2013

Pri razmisleku o snovanju novega slovarja slovenskega jezika, ki – če lahko sklepamo tako po sedanji vlogi kot po dolgotrajnem in dokaj težavnem procesu nastajanja SSKJ v prejšnjem stoletju – naj bi bil po definiciji neke vrste skupinski nacionalni napor, se postavlja vrsta dilem, kako se takega projekta lotiti na pravi način. Beri dalje…

Slovenski pravopis: ali je pilot v letalu?


12. december 2012

Nedavno se je na predstavitvi portala Slogovni priročnik na lingvističnem krožku na Filozofski fakulteti v Ljubljani odvila debata o tem, na kakšen način pri slovenščini poteka proces spreminjanja pravopisnih pravil. Če vprašanje vzamemo resno in se vprašamo o stanju in dogajanju na tem področju, se po nekoliko podrobnejšem raziskovanju izkaže, da glede tega obstaja kar nekaj dilem. Beri dalje…

Slovenščina, nje cvetenje ali osutje


4. junij 2012

V sestavku želim pojasniti nekaj nejasnosti, ki izhajajo iz odziva “nekaterih strokovnjakov z različnih področij”, objavljenega v Književnih listih 21. maja 2012, na objavo delovnega besedila Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2012–2016. Beri dalje…