From: Helena Dobrovoljc
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 15 Sep 2026 14:06:56 +0200
Subject: Posvet o pravopisu (re: https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008910.html)
Pozdravljeni, tudi sama želim pojasniti, zakaj sem odpovedala sodelovanje na posvetu o pravopisu na Ministrstvu za kulturo, ki ga soorganizirata ministrstvo in predsednica ZSSD ob sodelovanju nekaterih članic in članov SAZU. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU, na katerem novi pravopis nastaja že več kot desetletje in ki nosi organizacijsko in finančno odgovornost za njegovo pripravo, pa je bil iz zasnove posveta o pravopisu povsem izključen.
Soorganizatorica dr. Jožice Jožef Beg me je kot vodjo Oddelka za pravopis in Uredniškega odbora Pravopisa 8.0 povabila k udeležbi, ob tem smo na inštitutu zaprosili še za uradno vabilo ter pojasnilo o namenu in temi posveta. Zaradi neuravnotežene sestave, za katero smo neuradno izvedeli, in izključenosti ključnih ustanov iz priprav je inštitut 7. septembra sodelovanje odpovedal, ko uradnega vabila in informacij še vedno nismo prejeli.
Danes vemo, da je bil program udeležencem, ki so blizu organizatorjem, vendarle znan »že od začetka priprav na posvet« in da naj bi sodelujoči v 15-minutnih nastopih odločilno soočili svoje »argumente«. Prvi neuradni program je pokazal, da dogodek ne bo namenjen širši tematiki pravopisa, temveč bo njegov pomemben del ponovna promocija trinajste izjave Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU o predlogu pravopisnih pravil. V osnutku programa je namreč pet od sedmih nastopajočih prihajalo iz tesno povezanega kroga, ki stoji za to izjavo. Po našem protestu so iz tega kroga zdaj vsi.
Na izjavo komisije je Uredniški odbor Pravopisa 8.0 že izčrpno odgovoril na 4. Pravopisnem kolokviju 28. maja 2026 (https://slovenski-pravopis.si/cetrti-pravopisni-kolokvij-ljubljana-28-5-2026/). Na kolokvij so bili vabljeni tudi avtorji izjave komisije SAZU, a se ga razen predsednice komisije niso udeležili (razprava: https://slovenski-pravopis.si/wp-content/uploads/2026/06/Povzetek-razprave.pdf). Odgovore uredništva smo posneli, zapisali in jih objavili – tudi med pogostimi vprašanji na portalu Slovenski pravopis (https://slovenski-pravopis.si/pogosta-vprasanja/). Očitno ti odgovori niso dosegli vseh naslovnikov.
V ospredju dogodka torej niso vsebinska nesoglasja ob tem, kako pisati d. o. o. in kralj Matjaž – ta bi lahko razrešili zelo hitro, saj se nekateri dnevno srečujemo na hodnikih inštituta –, ampak oder na ministrstvu, od katerega si peščica posameznikov obeta ohranitev vpliva, nadzora in utrditev položajne moči. Tokrat ob pravopisu. Žal ministrstvo, katerega interes bi moral biti povezovanje čim večjega števila deležnikov, s tako organiziranim dogodkom daje nesorazmerno institucionalno podporo tovrstnim težnjam.
V takšni sestavi moja prisotnost kot vodje Oddelka za pravopis in Uredniškega odbora ne bi zagotovila uravnotežene strokovne razprave. Bi pa lahko ustvarjala vtis uravnoteženosti.
Dodatno organizacijsko vprašanje ob izključenosti inštituta in drugih deležnikov odpira tudi odločitev ministrstva, da soorganizatorsko vlogo nameni društvu ZSSD, ki s svojim delovanjem ni tako reprezentativno za jezikoslovno stroko kot na primer inštituti ali fakultete – ima pa predsednico, ki je članica Komisije za slovenski jezik v javnosti SAZU.
O izogibanju kritiki ali dialogu pri Pravopisu 8.0 težko govorimo. Vsi, ki delo spremljajo, vedo, da gre za javen in transparenten proces. Uredniki se na pripombe odzivamo, organiziramo srečanja ter tudi v končni revizijski fazi vabimo k sodelovanju raziskovalce s svežimi raziskavami.
Ob februarski javni razpravi, ki smo jo organizirali za zamudnike, so razpravljavci večinoma razumeli, da je bila v javni razpravi prvotna različica pravil. Dokler niso dokončani rokopisi vseh poglavij in končane vse javne razprave, končna revizija celote ni mogoča. Namen javne razprave je prav v tem, da uredništvo pripombe zbere, pregleda ter jih glede na strokovne argumente sprejme ali zavrne. Zato pregledamo vse pripombe ne glede na njihovo provenienco. Vsakdo, ki to želi, lahko dobi pojasnilo, ali je bila njegova pripomba že obravnavana in ali je bila oziroma bo sprejeta. Uredništvo ob tem arhivira tudi neanonimizirane pripombe.
Javnosti med revizijo ne predstavljamo vmesne različice pravil, saj končna redakcija poteka pri vseh poglavjih na ravni celote. Sprotno objavljanje nestabilnih različic bi ustvarjalo zmedo, ne večje transparentnosti. Kdor želi izvedeti, kako se posamezna rešitev po javni razpravi razvija, je vabljen na inštitut in bo dobil odgovor. Da Pravopis 8.0 ne bo nastajal v slonokoščenem stolpu, smo napovedali že ob prvi javni razpravi. Proces smo odprli v vseh njegovih fazah, tudi takrat, ko pri nekaterih vprašanjih smernice še niso bile dokončno oblikovane.
Menim, da moramo vztrajati pri odprtih postopkih ter ohranjati strokovno avtonomijo in integriteto. Pri pripravi sodelujejo uveljavljeni raziskovalci in raziskovalke, ki se strokovnih posvetov in soočenja z novimi izvedenci za pravopisna vprašanja ne bojijo. Ne gre za kosanje avtoritet, temveč za presojo argumentov in na koncu za strokovni dogovor. To se pri kodificiranju knjižnega jezika ne nazadnje tudi pričakuje.
Uredništvo bo svoje delo po dosedanji metodi tudi zaključilo. Od prihodnjih strokovnih srečanj pa pričakujemo, da bodo organizirana odprto, vsebinsko jasno in uravnoteženo.
Lep pozdrav
Helena Dobrovoljc