V revizijski fazi Pravopisa 8.0 se med sorodnima institucijama kažejo različni pogledi na postopek nastajanja novega pravopisa in upoštevanje pripomb.
Predvidoma konec leta naj bi bil pripravljen posodobljen pravopis, Pravopis 8.0, s katerim se že več let ukvarja pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, ki deluje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša (ISJFR). Vsako poglavje je pospremila javna razprava, zadnja je bila februarja. Z očitki o nedoslednosti in pomanjkljivostih se je ob predlog pravopisa v izjavi za javnost v minulih dneh obregnila komisija za slovenski jezik v javnosti (KSJJ) pri SAZU; na ZRC SAZU so to označili za napačno in zavajajoče.
Razmerja med deležniki so kompleksna, sodelovanje ZRC SAZU in SAZU v pravopisni komisiji pa je prostovoljno, neobvezujoče in temelji na medsebojnem zaupanju. Izjavo je KSJJ pri SAZU skupaj z nekaj primeri predloga pravil Pravopisa 8.0 soglasno sprejela na seji 7. aprila 2026. Odgovor ISJFR, ki meni, da bi ta lahko »med uporabnike slovenskega jezika vnesla negotovost«, je skupaj s pojasnili, kronološkim pregledom javnih razprav ter povezavo na izčrpno spletno stran Slovenskega pravopisa sledil tri dni pozneje. Pri tem sta jih podprla lektorsko društvo, ki je obenem pozvalo k »pogovorom, pobudam in javni razpravi, predvsem v živo«, ter vladna komisija za standardizacijo zemljepisnih imen.
Kot je za Delo poudaril direktor ZRC SAZU Oto Luthar, si zadeve ne smemo razlagati kot spor dveh institucij, ki med seboj tvorno sodelujeta, temveč je nestrinjanje običajen pojav v okviru raziskovalnih projektov – še posebej takšnega, kakršen je pravopis. »Zakaj se je to zgodilo, lahko samo ugibamo,« je dejal ter izrazil upanje, da bodo na koncu zmagali argumenti. »Na koncu so pomembna samo dejstva. Če bo nekdo drug za neko rešitev ponudil argumentiran boljši predlog, bo ta gotovo sprejet.«
KSJJ: Predlog ni dovolj kakovosten
»Trenutni predlog pravopisnih pravil vsebuje veliko nedoslednosti, pomanjkljivosti, strokovno vprašljive rešitve in celo stvarne napake. Nekatere definicije so nejasne ali netočne, številni zgledi zastareli ali neustrezni. Mnoga pomembna vprašanja v njem niso obravnavana, medtem ko so vključene vsebine, ki ne spadajo v pravopis. Predlog hkrati uvaja spremembe z neposrednimi praktičnimi, upravnimi in finančnimi posledicami, ne da bi bila njihova nujnost jasno strokovno utemeljena in usklajena. Normativno se na trenutke celo podreja vplivu moči trga in kapitala,« je v izjavi zapisala KSJJ pri SAZU ter predlog Pravopisa 8.0 označila za ne dovolj kakovosten in neprimeren za uveljavitev.
Pri tem se je sklicevala tudi na nezadovoljno strokovno in ogorčeno širšo javnost – kot je pojasnila predsednica KSJJ Andreja Žele, naj bi šlo za pišoče z raznih področij, tudi učitelje, ki so se obračali nanje s pomisleki.
Po mnenju KSJJ je pravopisna skupina svoje delo končala, ne da bi upoštevala pripombe iz javnih razprav zadnjih let, pri čemer gre po njihovem za »nespoštljiv odnos do slovenske javnosti, pa tudi za velike pomanjkljivosti pri vodenju projekta«. Dosedanje javne razprave so potekale enostransko oziroma predstavitveno, tisti, ki so pošiljali pripombe, pa še vedno čakajo na povratne informacije, je poudarila Andreja Žele. »Bistvo te izjave je, da je pokazala, da je za slovenistično in siceršnjo zainteresirano slovensko srenjo bistvena najširša javna razprava,« je dodala.
V organizaciji slavističnega društva jo je napovedala za junij v Ljubljani. Vključevala naj bi lektorje, prevajalce, novinarje, pisatelje in drugo zainteresirano javnost. Pri ISJFR so dodali, da bo pogovor, ki naj bi bil junija ali septembra, zasnovan povsem drugače, koordinira pa ga inštitutska sodelavka. Da je izjava KSJJ spodbudila razpravo, ne drži, pravijo, saj ta poteka ves čas, dogodkov je veliko, nekaj, ne le enega, jih pripravlja tudi slavistično društvo.
Poleg javne razprave ter pregleda pripomb in utemeljenih povratnih informacij o tem KSJJ poudarja jasnost in nedvoumnost pravil ter strokovno utemeljitev sprememb, ki morajo biti boljše od obstoječih. »Pravopis je osnovni jezikovni priročnik in se lahko dopolnjuje ter spreminja le z najširšim soglasjem strokovne javnosti in seveda z upoštevanjem konstruktivnih mnenj zainteresiranih uporabnikov. Pravopis, tako kot jezik, ne vzdrži in ne prenese nobene uzurpacije,« je poudarila Andreja Žele.
Pri ISJFR ZRC SAZU so zatrdili, da KSJJ »komentira predlog pravopisnih pravil za javno razpravo, kot da bi šlo za dokončen predlog, v katerega bi morale biti vključene že vse pripombe iz javne razprave. Izjava vsebuje napačne in zavajajoče informacije. Besedilo Pravopisa 8.0 še ni bilo v celoti revidirano, saj je bila šele februarja 2026 izvedena končna javna razprava. O tej so poročali vsi slovenski mediji. Končna različica bo pripravljena po pregledu vseh pripomb in krovni redakciji.«
ZRC SAZU branil svoj pristop
V odzivu so dodali, da je bilo vsako poglavje predmet javne razprave, zadnja je bila namenjena celotnemu predlogu, ki bo do končne revizije objavljen na spletni strani, rešitve, zavrnjene v javni razpravi, bodo v končni verziji umaknjene. V zadnjih sedmih letih so v okviru javne razprave o pravilih Pravopisa 8.0, so navedli, prejeli več kot 3000 pripomb, ki so jih arhivirali in na njihovi podlagi revidirajo besedilo.
»Tako demokratičnega in transparentnega, hkrati pa metodološko popolnoma sledljivega pristopa ni imel še noben slovenski pravopis,« so zapisali. Očitek o tem, kar po mnenju KSJJ ne spada v pravopis, tj. opisovanje pogovorne rabe, so ovrgli z argumentom, da gre za slogovna pojasnila in ne za pravila, kot to razume KSJJ; o veliko večjem obsegu tokratnega pravopisa pa, da je to »normalno in pričakovano za delo, ki prvič opisuje raznolike jezikovne navade v digitalni dobi«, ter da bodo izšla tudi krajša pravila.
»Vzeti rokopis in brez konteksta ter ne na podlagi dejstev komentirati, kaj je ali ni končna verzija, pri čemer vsi vemo, da končne verzije še ni, je za moje pojme raziskovalno neodgovorno,« meni direktor ZRC SAZU Oto Luthar. Vodja skupine za pripravo novega Pravopisa 8.0 Helena Dobrovoljc je za Delo dodala, da sta bila vodji KSJJ (nekdanji predstojnik ISJFR Marko Snoj in njegova nekdanja namestnica Andreja Žele) del širšega sestava pravopisne komisije, vendar v dvanajstih letih nastajanja pravil podobnih pomislekov nista imela. Po njenih besedah bi lahko, če bi šlo zgolj za reševanje posameznih spornih vprašanj, hitro našli skupni jezik. Izjava KSJJ zato preseneča, hkrati pa po njenem kaže na nepoznavanje razvoja jezikoslovja v zadnjih desetletjih. Kot je dodala, se nihče od podpisanih – KSJJ sestavlja več članov iz različnih akademijskih razredov – s tem področjem ni nikoli ukvarjal ali se kadarkoli preizkusil v pisanju pravil.
Pri ISJFR so v odzivu izpostavili, da je treba izjavo KSJJ brati predvsem v kontekstu nesoglasij med SAZU in ZRC SAZU o sestavi in nadaljevanju dela pravopisne komisije, ki ji je lani potekel mandat. Po njihovih navedbah je SAZU hotela zamenjati polovico avtorjev besedila z jezikoslovci po lastnem izboru. ZRC SAZU je zato zaščitil avtorstvo in svoj materialni vložek ter ustanovil uredništvo, je pojasnila Helena Dobrovoljc. »Izjava članov komisije na sámo strokovno delo ne bo vplivala drugače kot tako, da odzivanje na javne interpretacije in razkrivanje zavajajoče ali tudi skonstruirane problematike jemlje dragocen čas, ki bi ga lahko namenili delu,« je dodala. Trenutni revizijski fazi Pravopisa 8.0, torej pregledovanju poglavij vzporedno s komentarji iz javne razprave, bo sledila krovna redakcija, ki bo vsebovala krajšanje, poenotenje rešitev in dodatno ureditev celote, dodali bodo še priloge in terminološki slovarček.