Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (Odločba 090-65/2013/21), drugi odlomek
Ministrstvo v zvezi s priglašeno poslovno skrivnostjo ugotavlja, da 2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, !ol. 42/06, s sprem. in dop., v nadaljevanju ZGD-1), ki v prvem odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t. i. subjektivni kriterij poslovne skrivnosti).
Po drugem odstavku se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t. i. objektivni kriterij poslovne skrivnosti). Po določbi tretjega odstavka se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Ministrstvo v zvezi s tem uvodoma ugotavlja, da je ZOIJZ očitno napotil zgolj na splošno definicijo poslovne skrivnosti, ne pa tudi na nosilce po ZGD-1. Glede na to, da pojem poslovne skrivnosti vsebuje podatke z določeno poslovno vrednostjo, ki predstavljajo konkurenčno prednost podjetja na trgu, je potrebno v konkretnem primeru najprej ugotoviti, ali se lahko na izjemo poslovne skrivnosti sklicuje tudi javni (raziskovalni) zavod. Informacijski pooblaščenec je že v več svojih odločbah zavzel stališče, da je potrebno ureditev poslovne skrivnosti v ZGO-1 razlagati širše (tako na primer odločba IP 090-9412012111).
Mogoče je namreč, da tudi drugi pravni subjekti, ne le gospodarske družbe, nastopajo na trgu v konkurenčnih razmerah. Nemožnost zavarovanja pomembnih podatkov takšnih oseb bi poslabšala njihov položaj v tekmovanju z drugimi subjekti na istem trgu. Tako imajo lahko tudi subjekti, ki se v pretežnem delu sploh ne ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, poslovne skrivnosti. Statusna oblika subjekta varstva torej nimam nikakršnega vpliva na obstoj poslovne skrivnosti in zato subjekti varstva niso le gospodarske družbe, ampak vse oblike združevanja z namenom organiziranega nastopanja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Sem sodijo na primer tudi javni zavodi v delu tržne dejavnosti. Ob tem pa se je praksa Informacijskega pooblaščenca opredelila tudi do tega, da se poslovna skrivnost, če so za to izpolnjeni pogoji, lahko razteza tudi na podatke, ki so sicer v zvezi z javno službo, če hkrati ne predstavljajo podatka o porabi javnih sredstev. Dejstvo izvajanja javne službe samo po sebi ne učinkuje v nezdružljivosti s pojmom poslovne skrivnosti in pojem javna služba ne implicira nujno tudi javnosti vseh podatkov in okvira te dejavnost (tako na primer odločba IP 090-2612012110).
Iz navedenega tako sledi, da so javni raziskovalni zavodi pri pridobivanju sredstev iz državnega proračuna (tudi za izvajanje javne službe), v pretežnem delu odvisni od uspešnosti svojih prijav raziskovalnih programov in projektov na javnih razpisih ARRS. Ker gre pri razpisih za omejena sredstva in tako za konkuriranje ne le med javnimi raziskovalnimi zavodi, ampak tudi z drugimi izvajalci raziskovalne dejavnosti (raziskovalne organizacije), je po presoji ministrstva utemeljeno govoriti, da tudi javni raziskovalni zavodi delujejo konkurenčno in imajo v tem obsegu lahko utemeljen interes varovati določeno svoje znanje, podatke, projekte in podobne informacije kot poslovno skrivnost.
Ministrstvo ugotavlja, da je sklep direktorja ZRC SAZU z dne 3. 5. 2011 sprejet na podlagi 55. člena Statuta ZRC SAZU, ki za poslovno tajnost ZRC SAZU določa tiste podatke, informacije, dokumente, računalniško programsko opremo, ki so posebej opredeljeni kot poslovna skrivnost, kar lahko opredeli zakon, podzakonski akt, splošni akt ZRC SAZU ali pogodba, posamezne podatke, informacije ali dokumente pa lahko za tajne opredeli tudi upravni odbor, znanstveni svet in direktor v okviru svojih pooblastil. Sklep je bil sprejet v pisni obliki, sprejet je bil že maja 2011 , vsebino poslovne skrivnosti pa glede na predpisano vsebino programov dela in finančnih načrtov javnih zavodov opredeljuje dovolj določno in konkretno. ZRC SAZU je tudi pojasnil, da so podatki, opredeljeni kot poslovna skrivnost, znani le krogu ljudi znotraj ZRC SAZU, ki so z njimi neposredno delali in so zavezani k varovanju poslovne skrivnosti na podlagi Zakona o javnih uslužbencih (12. člen), Zakona o delovnih razmerjih (36. člen ZDR oz. 38. člen ZDR-1), Statuta ZRC SAZU ter vsakokratne pogodbe o zaposlitvi, v kateri je opredeljeno, kdaj posamezni podatki štejejo za poslovno skrivnost, in dolžnost zaposlenih, da te podatke ustrezno varujejo. Kršitev določb pogodbe o zaposlitvi pa je lahko razlog za prenehanje delovnega razmerja in za odškodninsko odgovornost delavca.